Roman Napev o lakoti, je zgodba o Ethel (literarno junakinjo je navdihnila pisateljeva mati) in njeni družini plemiškega porekla, ki izhaja iz Mauritiusa. Dogajanje je postavljeno v trideseta leta 20. stoletja, tik pred začetek druge svetovne vojne, ko se najstniška Ethel spoprijatelji s Ksenijo, potomko visoko kultivirane a obubožane družine, izgnane iz carske Rusije; vojna prinese nesrečo tudi Ethelini družini, ki skozi izkušnjo nacističnega režima, antisemitizma, lakote in bede, doživi svoj tragični zaton...

JMG Le Clézio je leta 2008 za svoj opus prejel Nobelovo nagrado za literaturo; pisatelj, ki za svojo domovino izbral francoski jezik, se je rodil v Nici, a je odraščal med različnimi kulturami. Na daljnem Mauritiusu, kjer se stikajo afriška, indijska in evropska kultura, ga je zaznamovalo prehajanje med različnimi jeziki, ljudskimi izročili, tradicijami in miselnimi vzorci. Vse svoje življenje je potoval in živel v krajih, kjer je lahko preučeval izročila starodavnih civilizacij in čeprav velja za francoskega avtorja, njegove romane uvrščamo med tiste, ki gradijo predvsem  "globalni" imaginarij sveta in največkrat upodabljajo raznolika kulturna okolja (Mehika, Izrael, Afrika) v odnosu do Evrope/Francije, v katerem se vedno prepletata zgodovina in sedanjost.