Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Opis knjige
Odnose do sošolcev in učiteljev vzdržuje s pestmi in z odličnim poznavanjem in interpretiranjem človeškega značaja in zla; s taktiziranjem veliko močnejše od sebe zato zmore kot za šalo. Kljub temu ga nasilje, s katerim si utira svoj družbeni položaj, moti in obremenjuje, rad bi ven iz začaranega kroga, pa ne ve, kako.
Ko se vpiše v internat, vidi Erik v tem priložnost, da spremeni življenje. Ne bo se več tepel. Nova šola se zdi sanjska, vendar Erik kmalu spozna, da se za principom tovariške vzgoje, ki je v veljavi v šoli, skriva brutalno izživljanje starejših učencev nad šibkejšimi. Sistemu se upre, zato se je prisiljen še več ukvarjati tako z vzgibi kot s posledicami zla. Z novim prijateljem Pierrom poskušata vzpostaviti intelektualno obrambo, ki pa je učinkovita le kratek čas - zlo je namreč veliko pametnejše, kot sta mislila. Eriku vendarle uspe, da se zlu postavi po robu - svoje nasprotnike pač brutalno pretepe. Koncept intelektualnega boja ne uspe.
Jan Oscar Sverre Lucien Henri Guillou (izg. gijú) se je rodil leta 1944 v kraju Södertälje, ki se, mimogrede, kot geografsko ime pojavi tudi v romanu Zlo. Naključje to ni, saj nosi omenjeni roman avtobiografske sledi. Guillou se je v sedemdesetih letih podal v pisateljske vode. V leta 1971 izdani prvi knjigi Če bo vojna (Om kriget kommer) se loteva šestdnevne vojne med Izraelom in arabskimi sosedami. Leta 1973 je napisal članek o švedski obveščevalni službi in nezakonitem registru političnih oporečnikov in bil zaradi tega s prijateljem obtožen vohunjenja in obsojen na deset mescev zapora. Avtor je najbolj znan po seriji vohunskih romanov o agentu Hamiltonu. Roman Zlo je izšel leta 1981. Leta 2003 so roman posneli in film je bil leto za tem nominiran za oskarja v kategoriji najboljši tujejezični film. Ker ZDA Jana Guillouja vodijo na seznamu teroristov, se dogodka ni smel udeležiti.
Jan Guillou je danes vpliven komentator aktualnih družbenih in političnih dogodkov, še posebno na Srednjem vzhodu in na Švedskem. Njegova družbenokritična drža se kaže v ponavljajoči se trditvi, da oblasti (pogosto) ne spoštujejo pravnega reda, ki so ga same vzpostavile, graja način, kako se ZDA in svet lotevajo boja proti terorizmu, pošilja sporočila, uperjena proti sovražnosti do tujcev in rasizmu.
Odlomek iz recenzije knjige v reviji Bukla
"Trdoživi švedski roman iz začetka osemdesetih let, ki ga je napisal kontroverzni in zelo priljubljeni švedski pisatelj Jan Guillou, je bil pred šestimi leti tudi izvrstno ekraniziran ter nominiran za tujejezičnega oskarja, njegov režiser Mikael Håfström pa je kasneje naredil tudi kariero v Hollywoodu s filmi, kot sta Usodna prevara in 1408. Roman je brutalna freska Švedske v šestdesetih letih prejšnjega stoletja."
Avtor recenzije Samo Rugelj