Opis knjige
Günter Grass je eden največjih nemških prozaistov 20. stoletja. Rodil se je leta 1927 v Danzingu (današnjem Gdansku). V Düsseldorfu in v Zahodnem Berlinu je študiral grafiko, slikarstvo in kiparstvo. Leta 1955 je postal član Skupine 47 (skupine socialno angažiranih in levo usmerjenih pisateljev) in leta 1958 prejel nagrado te skupine za roman Pločevinasti boben, ki kljub obširnemu stvarjalnemu opusu ostaja njegovo najvidnejše delo. Film, posnet po knjigi dvajset let pozneje, je prejel Oskarja za najboljši tuji film. Druga osrednja Grassova prozna dela so daljša novela Mačka in miš ter romani Pasja leta, List in Podganka.
Dogajanje novele Mačka in miš je postavljeno v Grassov rodni kraj Gdansk, v čas druge svetovne vojne. Usodni dogodek v življenju glavnega junaka, najstnika Joachima Mahlkeja, ki ga je narava obdarila z velikim, nenehno trzajočim adamovim jabolkom, se odvije, ko se k njemu prikrade mačka in njegov štrleči vratni hrustanec zamenja za miš. Od tod izvira njegovo neutrudno čudaško prizadevanje, da bi s čezmernim samopotrjevanjem izravnal svojo telesno hibo; in na drugi strani trajni občutek krivde, ki se oglaša pripovedovalcu Mahlkejeve zgodbe, saj je on tisti, ki je Mahlkeju vrgel mačko za vrat. Pri tem nikoli ne moremo natančno določiti, katera mačka lovi miš. Joachim Mahlke je posebnež ne le zaradi prevelikega hrustanca na grlu, pač pa tudi zaradi svoje iznajdljivosti, nadnaravnih sposobnosti potapljanja, molčečnosti, izrazitega čuta za etiko, prezgodnje doraslosti in pretirane religioznosti, ki ga onesposobi za pravo ljubezen. Mahlkejevo pribežališče pod krovom potopljenega minolovca je alegorično znamenje, da si mora priznanje in privrženost družbe kupiti s samoosamitvijo in samozatajevanjem. Ko je Mahlke poslan v vojsko, se začne igra z živci; življenjski vrtinec ga posrka in cena, ki jo mora plačati, ni nikoli dovolj visoka. Ker na vsako miš preži mačka, čakamo, da bo miš na ta ali oni način podlegla.
Novela Nobelovega nagrajenca Günterja Grassa je sonatina njegove lastne mladosti. Odlikuje jo tekoč, barvit slog pisanja, a hkrati pretanjeno ravnovesje, ki ga je Grass vzpostavil med kaotično silo svoje domišljije in neprekosljivim čutom za umetniško mero.
NOBELOVA NAGRADA ZA LETO 1999
Odlomek iz knjige Mačka in miš
»Dražil me je s temi kosmuljami. Zraven je dež ponehaval. Sivina se je mlečno pobelila, mi zbudila željo, da izstopim in ga pustim samega s kosmuljami. Rekel pa sem samo: »Pri vas doma so že dvakrat spraševali po tebi. Tipi v civilu.«